natvésti — tvézem in natvêsti tvêzem dov., natvézel; natvézen (ẹ; é) 1. slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega: kdo ve, kaj vse so jim natvezli; o njej je natvezel toliko slabega / natvesti komu bajke, laži 2. zastar. navezati, privezati:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
na... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z na za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti na površino predmeta, na predmet ali v predmet: nalagati, naliti, namazati, namiliti, nanašati, napolniti, natrpati / nalepiti na steklo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
natvéziti — im dov. (ẹ ẹ̄) neustalj. natvesti: kdo ti je to natvezil / natveziti komu laži … Slovar slovenskega knjižnega jezika